Itula ta kondjitha uukuluntu-wiliki wompilameno
Oparliamende tayi ti IPC nahogolole omukuluntu mOmutumba gwoPashigwana
Moshiwike shika, iilyo yOmutumba gwoPashigwana omutihetatu otayi ka ganithilwa moshilonga shayo, ndele omapulo ogeli mpaka kutya Itula oye ngaa ta ka kala mombelewa yomukuluntu gwongundu yompilameno yopambelewa?
Nonande oparliamende otayi ti ombelewa yomukuluntu gwongundu yompilameno yopambelewa otayi ka kwatelwa komeho koshilyo shOmutumba gwoPashigwana shoka sha hogolololwa, omupresidente gwoIPC, Panduleni Itula okwa pula ngele ope na tuu shili oveta ndjoka, ndjoka ya tukulutha oohapu ndhoka.
Oohapu ndhika okwe dhi popi mOmulunga Radio oshiwike shaza ko. Itula okwa pula nokwa hala oparliamende yi mu lombwele kutya oya kutha peni oonkondo ndhoka opo yi ye petokolo ndjoka, Itula okwa ti oveta ndjoka kayi ko nande.
“Ngele oshigwana otashi vulu okulombwela ndje omekotampango lini nenge oveta yi yi ikundwa moparliamende ndjoka tayi omupresidente gwongundu ontiyali muunene oye ta kala omukalelilipo gwoongundu adhihe dhoompilameno. Oveta ndjoka oya nyolwa peni?” Itula a pula.
“Kape na oveta tayi ti kutya omupresidente gwongundu yompilameno yopambelewa oye ta kala omukalelipo gwoongundu adhihe dhoompilameno.”
“Omupresidente gwongundu yompilameno yopaveta otashi ti omuntu, hashilyo shomutumba gwopashigwana ashike omuntu ngoka e li poopoosa yuuwiliki wongundu yompilameno ndjoka yi na iilyo oyindji.”
“Kape na oveta tayi ti kutya omupresidente gwongundu yompilameno yopaveta ota kala omuntu ngoka a hogololwa moparliamende, kape na oshinima sha tya ngaaka.”
“Olye omupresidente gwoIPC manga inatu ya momahogololo nota ka kala lye ngashingeyi.”
Shi ikolela kiizemo yomahogololo gopaparliamende gomuNovemba 2024, ongundu yoIPC yItula oya zi mo niipundi 20 mOmutumba gwoPashigwana noya ningi ongundu yompilameno yopambelewa, ya pingene po ongundu yoPDM ndjoka ya kala poshipundi shika uule woomvula omulongo.
Moshiwike shika, iilyo yOmutumba gwoPashigwana omutihetatu otayi ka ganithilwa moshilonga naashika osha tukulutha oompata ngele Itula oye ta ka kala mombelewa yomukuluntu gwongundu yompilameno yopambelewa oshoka oye omupresidente gwongundu yoIPC.
Opoosa ndjika ohayi kala nomauwanawa ngaashi ombelewa yi li moparliamende, oshihauto shepangelo nondjambi yokomumvo yomiliona yimwe.
Oompata odhi li mpaka kutya oparliamende otayi ti shaashi Itula ita holoka momukanda nyanyangidho gwepangelo, nena ita ka ya poshipundi shoka moparliamente ye ishewe ita yakula mombelewa ndjoka.
Okwa tegelelwa omukuluntu gwongundu yompilameno yopambelewa a ze momusholondondo gwiilyo yomutumba gwopashigwana mbyoka 20 yi li kokatiiketa koIPC,
Omupopiliko gwoParliamente, Sackey Kadhikwa ohela okwa lombwele Namibian Sun kutya oparliamende otayi ka longa owala noohandimwe mboka taya holoka momukandanyanyangidho gwepangelo mewiliko lyOkakomisi kOmahogololo moNamibia noparliamende oya ndjika oonyala mevi kutya otayi ka kutha omukuluntu gwongundu yopambelewa mokati kiilyo 20 mbyoka ya hogololwa medhina lyongundu yoIPC.
“Ohatu wilikwa koompango nokomalandulathano goparliamende. Ohatu landula omilandu nooveta ndhoka tadhi tu wilike nosha yela noshi iwetikile kutya moparliamende, opo wu ninge oshilyo shOmutumba gwoPashigwana, owu na okukala wa hogololwa kiilyo yomongundu yeni yopapolitika,” Kadhikwa a fatulula.
“Edhina lyoye oli na okuholoka momukandanyanyangidho gwepangelo mewiliko lyOkakomisi kOmahogololo moNamibia. Omusholondondo ngoka gwa nyanyangidhwa kepangelo ogwo hagu tuminwa koparliamende.”
“Oto vulu owala okukala oshilyo shOmutumba gwoPashigwana ngele wa hogololwa okuziilila kongundu yeni. Ashike ngele ino hogololwa kongundu yeni, ito vulu okuya mOmutumba gwoPashigwana, ishewe ito kala nombelewa moparliamente.”- [email protected]
Oohapu ndhika okwe dhi popi mOmulunga Radio oshiwike shaza ko. Itula okwa pula nokwa hala oparliamende yi mu lombwele kutya oya kutha peni oonkondo ndhoka opo yi ye petokolo ndjoka, Itula okwa ti oveta ndjoka kayi ko nande.
“Ngele oshigwana otashi vulu okulombwela ndje omekotampango lini nenge oveta yi yi ikundwa moparliamende ndjoka tayi omupresidente gwongundu ontiyali muunene oye ta kala omukalelilipo gwoongundu adhihe dhoompilameno. Oveta ndjoka oya nyolwa peni?” Itula a pula.
“Kape na oveta tayi ti kutya omupresidente gwongundu yompilameno yopambelewa oye ta kala omukalelipo gwoongundu adhihe dhoompilameno.”
“Omupresidente gwongundu yompilameno yopaveta otashi ti omuntu, hashilyo shomutumba gwopashigwana ashike omuntu ngoka e li poopoosa yuuwiliki wongundu yompilameno ndjoka yi na iilyo oyindji.”
“Kape na oveta tayi ti kutya omupresidente gwongundu yompilameno yopaveta ota kala omuntu ngoka a hogololwa moparliamende, kape na oshinima sha tya ngaaka.”
“Olye omupresidente gwoIPC manga inatu ya momahogololo nota ka kala lye ngashingeyi.”
Shi ikolela kiizemo yomahogololo gopaparliamende gomuNovemba 2024, ongundu yoIPC yItula oya zi mo niipundi 20 mOmutumba gwoPashigwana noya ningi ongundu yompilameno yopambelewa, ya pingene po ongundu yoPDM ndjoka ya kala poshipundi shika uule woomvula omulongo.
Moshiwike shika, iilyo yOmutumba gwoPashigwana omutihetatu otayi ka ganithilwa moshilonga naashika osha tukulutha oompata ngele Itula oye ta ka kala mombelewa yomukuluntu gwongundu yompilameno yopambelewa oshoka oye omupresidente gwongundu yoIPC.
Opoosa ndjika ohayi kala nomauwanawa ngaashi ombelewa yi li moparliamende, oshihauto shepangelo nondjambi yokomumvo yomiliona yimwe.
Oompata odhi li mpaka kutya oparliamende otayi ti shaashi Itula ita holoka momukanda nyanyangidho gwepangelo, nena ita ka ya poshipundi shoka moparliamente ye ishewe ita yakula mombelewa ndjoka.
Okwa tegelelwa omukuluntu gwongundu yompilameno yopambelewa a ze momusholondondo gwiilyo yomutumba gwopashigwana mbyoka 20 yi li kokatiiketa koIPC,
Omupopiliko gwoParliamente, Sackey Kadhikwa ohela okwa lombwele Namibian Sun kutya oparliamende otayi ka longa owala noohandimwe mboka taya holoka momukandanyanyangidho gwepangelo mewiliko lyOkakomisi kOmahogololo moNamibia noparliamende oya ndjika oonyala mevi kutya otayi ka kutha omukuluntu gwongundu yopambelewa mokati kiilyo 20 mbyoka ya hogololwa medhina lyongundu yoIPC.
“Ohatu wilikwa koompango nokomalandulathano goparliamende. Ohatu landula omilandu nooveta ndhoka tadhi tu wilike nosha yela noshi iwetikile kutya moparliamende, opo wu ninge oshilyo shOmutumba gwoPashigwana, owu na okukala wa hogololwa kiilyo yomongundu yeni yopapolitika,” Kadhikwa a fatulula.
“Edhina lyoye oli na okuholoka momukandanyanyangidho gwepangelo mewiliko lyOkakomisi kOmahogololo moNamibia. Omusholondondo ngoka gwa nyanyangidhwa kepangelo ogwo hagu tuminwa koparliamende.”
“Oto vulu owala okukala oshilyo shOmutumba gwoPashigwana ngele wa hogololwa okuziilila kongundu yeni. Ashike ngele ino hogololwa kongundu yeni, ito vulu okuya mOmutumba gwoPashigwana, ishewe ito kala nombelewa moparliamente.”- [email protected]
Comments
Namibian Sun
No comments have been left on this article