Chancellor gwaIUM ku uvitile ombili ondilo yevi
Chancellor gwoUinversiti yaIUM, Omumbishofi moshipundi shevululuko Vaino Nambala, okwa kondema onkalo yevi lya landwa ko koohandimwe, ta ti kutya osha dhigupala ngashingeyi kaakwashigwana mokumona omahala, oshoka evi lya ninga ondilo noonkondo, uunene kaakwashigwana mboka kaaye na sha shokuya petha omikulu.
Nambala okwa tumbula ngaaka pethimbo lyeegululo pambelewa lyoshitayiskola shoIUM mEenhana, shoka shoshinanena nosha tungwa koshimaliwa shoomiliona N$45.
Okwa ti kutya ondando yevi oya londa noonkondo noitayi vulika kukehe gumwe ngoka a hala okutota po iiputudhilo mbyoka tayi kwathele oshigwana.
“Oshikumungu shevi hamolwaashoka ando kaa li po nenge lya pumba, ashike otashi etwa kondando (kondilo) yalyo,” Nambala a ti.
“Omulandu gwokulanditha omavi koohandimwe moNamibia ohagu thindile kongudhi omuntu ngoka e na ehalo lyokutota po nokutunga oskola ye nenge oshipangelo she nenge kehe shoka ta dhiladhila," okwa gwedha po.
"Ohashi pula ethimbo ele komuthigona ngoka kee na shoka ta pulwa kombaanga, opo a mone oshimaliwa shokulanda ehala, nokutunga noshowo okutula mo olusheno nomeya nomayakulo gayalwe ga simana.”
Okwa ti nyenyeta kutya kagu shi omuthigululwakalo gwOshiyafrika okukala nevi hali landwa kaantu.
“Shitongwa, omolwashike evi hali landithwa noli li momake goohandimwe? Oku shi taalela keindjipalo lyaantu moshilongo, evi kali na esiku nali ka topolelwe ayehe pauyuuki noshi thike pamwe,” Nambala a ti.
“Omwe shi tseya tuu kutya okulanda evi nokukala kwalyo momake goohandimwe oshi li ompinge noohedhi nomithigululwakalo dhOshiyafrika? Yamwe yomutse ohatu gamenene po omithigululwakalo, ashike natango otse aakwatelikomeho yokupopila uumwene wevi moshilongo shika. Oparadoksa ngiini ndjino.”
Aailongi ya konda peyovi limwe otaya nongekwa moshiputudhilo shoIUM mEenhana nuumvo.
[email protected]
Nambala okwa tumbula ngaaka pethimbo lyeegululo pambelewa lyoshitayiskola shoIUM mEenhana, shoka shoshinanena nosha tungwa koshimaliwa shoomiliona N$45.
Okwa ti kutya ondando yevi oya londa noonkondo noitayi vulika kukehe gumwe ngoka a hala okutota po iiputudhilo mbyoka tayi kwathele oshigwana.
“Oshikumungu shevi hamolwaashoka ando kaa li po nenge lya pumba, ashike otashi etwa kondando (kondilo) yalyo,” Nambala a ti.
“Omulandu gwokulanditha omavi koohandimwe moNamibia ohagu thindile kongudhi omuntu ngoka e na ehalo lyokutota po nokutunga oskola ye nenge oshipangelo she nenge kehe shoka ta dhiladhila," okwa gwedha po.
"Ohashi pula ethimbo ele komuthigona ngoka kee na shoka ta pulwa kombaanga, opo a mone oshimaliwa shokulanda ehala, nokutunga noshowo okutula mo olusheno nomeya nomayakulo gayalwe ga simana.”
Okwa ti nyenyeta kutya kagu shi omuthigululwakalo gwOshiyafrika okukala nevi hali landwa kaantu.
“Shitongwa, omolwashike evi hali landithwa noli li momake goohandimwe? Oku shi taalela keindjipalo lyaantu moshilongo, evi kali na esiku nali ka topolelwe ayehe pauyuuki noshi thike pamwe,” Nambala a ti.
“Omwe shi tseya tuu kutya okulanda evi nokukala kwalyo momake goohandimwe oshi li ompinge noohedhi nomithigululwakalo dhOshiyafrika? Yamwe yomutse ohatu gamenene po omithigululwakalo, ashike natango otse aakwatelikomeho yokupopila uumwene wevi moshilongo shika. Oparadoksa ngiini ndjino.”
Aailongi ya konda peyovi limwe otaya nongekwa moshiputudhilo shoIUM mEenhana nuumvo.
[email protected]
Comments
Namibian Sun
No comments have been left on this article